RUBEŽ IN TELEVIZIJA

23.03.2007 ob 11:29

Toliko, da povem, da v podjetju kjer delam, delam pa vse kar mi rečejo, imam opraviti tudi z rubeži. Jaz nisem izvršitelj, niti namestnik, zato je potrebna izobrazba pa potem še izpit. Hodim pa zraven, ker sem zajeten in naredim, kar se mi reče.

Pri teh stvareh se da fino priti do poceni robe. Za prijatelje marsikaj zrihtam. Nizko ocenimo, tehnično robo, pa belo tehniko, marsikaj mi naročajo, če se da, se uredi.

Že dolgo sem iskal za prijatelja iz lokala, kamor hodim zvečer pit pivo en LCD televizor, tak tanek, da se ga da pritrditi na steno. In ravno včeraj smo rubili pri eni družini, bili so mladi, z dvema majhnima otrokoma. Starejši je imel kakšnih pet let. Tip je zavozil nek posel, se mu je to poznalo na obrazu, bled, teman pod očmi, živčen kot hudič, prav nič nas ni bil vesel.

Žena je bila taka mila, nežna, svetlolasa. Poznalo se ji je na obrazu, da je ta dan že dosti jokala. Ob našem prihodu pa je kar stala tam v kotu se tresla, pa solze so ji tekle po obrazu, ena za drugo, slišat pa ni bilo nič, samo tresla se je, pa otroka sta se stisnila k njej in sta se začela po malem cmerat.

Saj tega sem vajen ampak tudi meni ni lahko.

Cenit smo začeli opremo, stanovanje je bilo najeto, avto na lizing, drugega pač ni bilo za vzeti.

In kaj zagledam, res lep velik ekran LCD, pritrjen na steno, srebrn, z zvočniki ob strani, pa pilot tak, da ga je užitek v roki držat.

Dobra, znana firma, pa bil je kot nov. Razveselil sem se kot hudič, prav dan mi je polepšalo. Tako stvar zrihtat ni kar tako, se bo veselo pilo, zame se ve, da sem dober prijatelj, če gre prek mene je vedno tako ugodno, da se človeku kar smeje.

Najprej sem cenil belo tehniko, imeli so dobre stvari, pomivalni stroj sem ocenil malo višje kot ponavadi, pa potem še ostalo, pa usnjen kavč, računalnik, pa DVD… Televizor sem na hitro ošinil s pogledom

 »Dvesto evrov tist ekran, stereo sto, igrače kr udneste, tega ne rubmo«

Ko sem to rekel je tip poskočil » Dva taužnt je stou, ne me j…., p…. v.. m……«

»Mouči, dej, mi mamo svoj deu, nes ga u trgovino, če uš kej zanga dobu, « se mu siknil, malo sem dvignil roko, udaril bi ga, če bi se usajal, blazno je bil nehvaležen, koliko sem mu pa pomivalca ocenil, pa še otroci so vedno bolj glasno jokali, kar me je živciralo. Šlo se mi je pa tudi, da LCD spravim poceni skozi. Rekel sem mu, naj prižge radio, ker se zaradi cmeranja ne da delat, da sem ga malo zamotil. Hvalabogu smo bili že pri koncu.

Žena je stopila prav na sredo sobe, otroka sta se jo držala, pa vsi so jokali. Prej se je samo tresla, sedaj je pa nekaj prosila, česar nisem dobro razumel, pa vedno bolj glasna je postajala, tak visoko cvileč glas je dobila.

Bilo je zoprno, pa ravno med mano in ekranom je stala. Njen mož je rešil situacijo, stopil je do nje in ji primazal takšno zaušnico, da je kar poskočila, potem je utihnila. Očitno jih ni prvič dobila, prav nič ni bila presenečena.

Hitro sem stopil do ekrana, omahoval sem, ali bi snel še nosilce, je bilo pa veliko vijakov in najprej sem ga odnesel v kombi, ko sem pa prišel nazaj, je tip že podpisoval zapisnik. Hitro smo šli, to pač ni bilo družabno srečanje.

Za nosilce mi je bilo, potem ko smo se peljali malo žal. »Je fino, če že zrihtaš, da je vse v kompletu, ampak za dvesto evrov……., danes ga bomo pili, bogve kera kelnerca bo delala.«

 

  • Share/Bookmark

IZ NOSU

22.03.2007 ob 15:29

 

 

Nebi želel, da bi, že takoj, na začetku, kdo mislil o meni, da sem nemaren.

To, da si vrtam po nosu, pa ni nič takega. To bolj ali manj počno vsi, le da si nekateri okrog prsta zavijejo robček, kar pa oslabi učinek nohta, sploh če imamo v nosu bolj strjene in zlepljene smrklje.

Da se ljudje skrivajo, ko to počno, ali pa da brskajo po nosu, ko mislijo, da jih nihče ne gleda je pa jasno vsakomur, ki si je kdaj vzel čas, za razmislek o teh rečeh.

 

In kugljice. (mimogrede, to ni slovensko knjižna beseda, a je primerna)

Torej iz smrklja je potrebno narediti kugljico, kajti smrkelj je lepljiv in samo tako ga lahko frcnemo ali otresemo s prsta, da se nas drži s čim manjšo površino.

Ker ne znam vstaviti slike, si narišite sami črto in nad njo krog. tako si boste predstavljali, kaj to pomeni, s čim manjšo površino se dotikati druge površine.

Če vas pa risanje zabava, pa narišite še črto in na njej smrkelj, da bo za primerjavo.

Kam frcniti kugljico pa je zabaven del posla. Rade se prilepijo, ko nekam priletijo, se pa sčasoma posušijo in postanejo neprepoznavne.

 

Najbrž je jasno, da tole pišem med službo in da hitim. Ne hitim zato, da bi se čimprej lotil dela, hitim zato, da bi dobil občutek, da sem danes vsaj nekaj naredil in bi potem lahko mirne vesti lahko odšel na pivo.

 

O smrkljih pa bi lahko še marsikaj povedal.

Grem pa zdele na pošto pa na en čik, ah………kdaj drugič………

  • Share/Bookmark

Zdravo svet!

2.11.2006 ob 16:26

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!

  • Share/Bookmark