odvoz

17.05.2007 ob 10:12

Zadnje čase imamo pri nas v firmi dosti odvoza salonitk. Baje se splača. Šef je dogovorjen s krovci. Mi pospravimo, oni pa na novo prekrijejo streho. Delo ni težko, tudi nevarno ni. Na streho pošljemo Moldavca, on odstranjuje salonitne plošče in jih meče na tla. S Safetom jih pobirava, ter zlagava na kamion. Marjan je zraven, vozi, nadzira, poračuna s strankami.
Včeraj smo delali, pri nekem starejšem paru. Ko smo se pripeljali pred hišo, je njihov pes, nek zmeden mešanec, napadel naš kamion, zaganjal se je v gume. Marjan je nalašč zavil in ga malo oplazil. Pes je zacvilil, videl sem ga kako se je pobral za hišo, rep je zvil čisto pod trup, tekel je čudno, nenaravno. Od takrat smo imeli mir pred njim, le kadar smo za hip prenehali z delom, je bilo slišati cviljenje od nekod, izza hiše. Tista gospa in gospod, pri katerih smo delali, sta bila tudi precej čudna. A bili smo tam zaradi dela, ne zaradi druženja. Stala sta precej daleč od nas, nas ves čas opazovala, nekaj mahal in klicala. Vmes sta se nekaj ukvarjala s psom, a ta se ni več prikazal. Nismo se kaj dosti ozirali nanju, hiteli smo z delom.
Vsakič ko plošča prileti na tla, se dvigne prah, plošče so stare in prhke. Prah se mi je lepil na znoj in otiral sem si ga z rokavom srajce. Malo smo se ustavili, ker je Moldavec pobiral vijake iz kritine. Gospa je pristopila, tiščala si je robček pred nos, ni bila videti zdrava.
»Ali ste pooblaščeni?«, je vprašala.
»Smo.« Ji je odgovoril Marjan nejevoljno
»Kje pa imate maske?«
Marjan se je namrdnil in odšel.
»Kakšne maske?« Sem pomislil. »Saj ni pust. Prišli smo delat, ne pa jih zabavat.«
Potem je rekla, da so v ploščah iglice.
Pokazal sem ji roko. »Nobenih iglic ni gospa, nič ne pika. Če bi bilo kaj ostrega, bi nam šef dal rokavice.«
Ko je rekla, da so te iglice mikroskopske, sem vedel, da je zmešana. Z nasmeškom sem pogledal Safeta. Ta je nagubal čelo in obrnil oči proti nebu. Tako delajo muslimani, kadar si česa ne znajo razložiti.
Spomnil sem se na mikroskop, ki smo ga imeli v osnovni šoli pri pouku biologije. Skozenj smo gledali nek razlezen, moten rjav madež. Ni bilo kaj dosti videti. Nobenih iglic.
Spet je priletela plošča, Moldavec je medtem odvil vijake in nadaljeval z delom. Spet so letele plošče, težava je bila, ker se je marsikatera, ko je priletela na tla razbila na več manjših kosov in vse je bilo treba pobrati.
Končali smo. Pijače nam nista ponudila, niti vode. Gospod je hotel, da odpeljemo še ostanke barv in dva stara akumulatorja. Marjan je nekaj omahoval in zmajeval z glavo, dokler mu ta ni stisnil v roke dvajsetaka. Potem nama je namignil, da zloživa še tisto na kamion. Bilo je kar precej pločevink, pa nekaj večjih posod z barvo za les. Iz dobre volje sva naložila še dva para zlizanih zimskih gum. Gospa se je pojavila še z nekaj vrečkami, a ji je Marjan rekel, da nismo smetarji in da naj jih nese v zabojnik za smeti.
Vse skupaj smo peljali k Savi, ker smo bili pač v bližini. Nismo prvič vozili tja. A nekaj sto metrov pred reko je bila sredi ceste zapora. Bila je tam tudi napis, na katerem je pisalo, da je tam prepovedano odlagati odpadke. Res je nekdo odpeljal vse kar se je nakopičilo tam v zadnjih letih. »Le kaj mu bo.« sem pomislil.
Marjan se je razburil in pričel preklinjati, »sploh pa«, je rekel, »ne vozimo odpadkov, ampak gradbeni material«.
»A peljemo na Barje, kot zadnjič?« Sem ga vprašal.
Jezno me je pogledal in z očmi pomignil na gozd. Zapeljal je vzvratno, dokler se niso zadnja kolesa že malo ugreznila v mehko zemljo in pričeli smo razkladati. Spet je vse frčalo in dvigal se je prah.
Safet je odprl nekaj pločevink z barvami in ugotovil, da so zasušene in neuporabne. Tiste barve za les so bile še v tekočem stanju a jim je rok uporabe potekel že pred več leti.Vse je letelo za salonitkami. Hitro smo končali, mudilo se je. Ura je bila že skoraj tri in čakala nas je še ena streha.

  • Share/Bookmark
 

15 komentarjev na “odvoz”

  1. Kašpar Kašpar pravi:

    Ekologi ravno niste.

  2. intelektualci intelektualci pravi:

    Ne, smo fizikalci.

  3. buba švabe buba švabe pravi:

    Naj nekdo pošlje link do tega na kakšno zainteresirano društvo, potem pa se naj zabava začne. :mrgreen:

  4. divjaroža pravi:

    buba švabe kar loti se. Dej, da se mal nasmejemo.

  5. binberlin pravi:

    če so ekologi hkrati ljubitelji zabavnih zgodb, ni panike. če so pa ekološki talibani…

  6. bin pravi:

    Ej, kaj je bilo še kaj uporabnih plošč, ali ste vse razbili? Bi rabil nekaj kosov. :mrgreen:

  7. smeh smeh pravi:

    Tista ženska je bila pa zlobna. Jaz bi jo v peč vrgu.

  8. Cr-U pravi:

    A to vi za dnar?

  9. bronte72 bronte72 pravi:

    Ej, intelektualci – kam ste poniknili? Pogrešamo, pogrešamo….

  10. vedež pravi:

    Ženska je mela robček čez usta, ker ni hotela vdihovati azbestnih vlaken.

    Smrtonosna niso takoj, človeku prizadanejo pljuča šele po 20 – 30 letih po tistem
    ko jih je vdihnil in spravi v pljuča.

    Prvič zakaj NE AZBESTU brez MASKE!

    Tam se zapičijo v pljučno krilo, makrofagi (celice, ki čistijo pljuča) želijo potem to vlakno uničit (pojest). Vendar so premajhni glede na njegovo dolžino, zato se prebodejo in umrejo. po vsem tem iz njega izteče tekočina,…. Ta postopek se ponavlja in ponavlja,… Počasi ti celična tekočina zalije pljuča (ne moreš dihat normalno).

    Drugič zakaj NE azbestu BREZ MASKE
    Varianta 2 kaj naredi azbestno vlakno: prepiči ti pljučno krilo in predre do pljučne pleure (zunanja mrena ki obdaja pljuča),… telo naredi tako reakcijo da ta mrena potem postane trda in ti spet prizadane ljuča tako da, dobiš plake ali plevralni mezoteliom (rakavo obolenje),…

    Priporočam da ne delaš več z azbestom na tak način, da bi bilo veliko prašenja.
    Tudi če vzameš masko se moraš zavedat da so ta vlakna zelo majhna in da bi moral potem biti filter ustrezen. Najbolj bi se lahko zaščitil z IDA (izolirni dihalni aparat) in obleka.
    Po vsaki uporabi moraš nato obleko s katero si delal zavreč v vrečo za azbest in jo nato tretirat kot nevaren odpadek. Tudi na obleki s katero si delal z azbestnimi izdelki se zdaj ta vlakna nahajajo. Tko da tudi tvoji domači potem vdihujejo ta vlakna (otroci,..) in lahko poudarjam lahko čutijo posledice šele po 20 do 40 letih od izpostavljenosti.

  11. vedež pravi:

    Če nimaš koncesije tako ali tako tega ne bi smel počet!!!!!!!!!!!!!

    ZA TVOJE ŽIVLJENJE SE GRE

  12. maja pravi:

    Ne ne, vedež, gre se za to, da se kam pride. ;)

  13. Milojko pravi:

    @vedež: lol

  14. Lara Wilder pravi:

    Pogosto se sliši, da so ljudje obžalovali, da niso rekli, opozorili, pohvalili ali kritizirali. Biti aktiven je moralna dolžnost elite. Ne zato, ker lahko posameznik vedno spremeni svet. Ne more ga sam. Vendar lahko vsak prispeva svoj del k celotni spremembi. Kaj naredi spremembo, je vprašanje, na katero človeštvo išče odgovor. Kolektivne zavesti, preboji, holistična energija je nekaj izrazov, ki pri nas prepletejo še vedno neznane občutke.

  15. intelektualci intelektualci pravi:

    “Kolektivne zavesti, preboji, holistična energija je nekaj izrazov” katere slabo razumem. Človek mora potlačiti svoj ponos, če mu ga je še kaj ostalo. Kdor pleza visoko, nujno stopa na glave in ramena drugih in jih potiska nazaj, čeprav se je povzpel do tja s pomočjo njih. Ne sme se ozirati nazaj in žalovati, strmeti mora naprej in nadaljevati svojo pot kljub škrtanju pod nogami in vzdihom obupa. In da bi človek spreminjal svet, svet ki obstaja že štiri in pol milijarde let – svašta.
    Res ljudje pogosto obžalujejo, da so hvalili, grajali, opozarjali. Vsak naj skrbi zase in naj se ne vtikuje v druge. Z izjemo prerokov in pop zvezd. Njih glas seže deleč in globoko v srca ljudi.
    Me veseli, da sva se spoznala in, da imava podoben pogled na svet.
    Moj poklon…….

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !